Spoštovani starši, učenke, učenci, učiteljice in vsi povezani z OŠ 27. julij!
V sredo, 20. novembra 2024 bomo v šoli pripravili izmenjevalnico oblačil kolekcije jesen – zima.
Namen izmenjevalnice oblačil je, da ponovno uporabimo oblačila, ki jih je nekdo že nosil in jih ne potrebuje več, komu drugemu pa so všeč in jih bo z veseljem nosil.
S takšnim odnosom do oblačil, smo bolj prijazni do narave ter ekološki, hkrati pa je izmenjevalnica brezplačna in še privarčujemo.
Vabimo vas, da pogledate po omarah, če imate kakšna oblačila, obutev, modne dodatke ali nakit, ki jih ne potrebujete več.
Otroci naj čista oblačila, obutev in ostale modne dodatke prinesejo v šolo kadarkoli do 18. novembra. Vse stvari bomo uredili po številkah in jih 20. novembrarazstavili v jedilnici šole.
Prav vsi učenci in učenke si bodo med zbranimi oblačili lahko izbrali kaj, kar bi si želeli nositi.
Oblačila, ki bodo ostala bomo podarili naprej humanitarni organizaciji.
Z otroki smo odprli gozdna vrata in postali gozdni otroci ter dobili čudežno moč Ustavili smo se na začetku gozda. Prebrala sem jim zgodbo Čudežno drevo. Pogovorili smo se o tem, zakaj so drevesa tako pomembna. Ugotovili smo, kaj vse nam daje gozd, kakšne koristi imamo od njega. Nekatera drevesa oddajajo posebno energijo, ki zdravi. Povedala sem jim, da v Sloveniji več kot polovico površine pokriva gozd. Nato smo ugotavljali, katera listnata in iglasta drevesa rastejo pri nas in kakšne plodove imajo. V nadaljevanju smo se zabavali z gozdnimi ugankami.
Vse leto so bili zeleni,
zdaj pa rdeči, rjavi, rumeni.
Vse leto na vejah viseli,
zdaj pa bi v vetru se radi vrteli.
V šoli smo si prej ogledali risanko Deček in gozd. To smo povezali z bontonom v gozdu. Otrokom sem zavezala oči in s tipanjem so morali ugotoviti je v vrečki presenečenja (v lubje, listi, šipek, storži, mah, kamenje…). Na tla sem razgrnila rjuho in otroci so iskali pare v gozdu (dva kamna, dva enaka lista)… Drevesa smo tudi objemali, se pogovarjali z njimi in vonjali njihovo lubje. Izdelovali smo hišico za gozdno vilo, ko smo našli blato, smo vanj pisali svoje ime. Ena skupina je naredila umetniško sliko, druga skupina pa je morala to sliko čim bolj natančno ponoviti. Nato smo se še pogovorili o gozdnih živalih in jih pogledali v slikanici.
Za presenečenje so otroci dobili v gozdu dobili pečen kostanj, ki so ga s slastjo pojedli. Ker je pri mlajših učencih (vključeni so bili učenci od 1. do 5. razreda) motivacija nekoliko upadla, smo se igrali socialne igre (Trden most, Dan- noč, Morski pes…), ki jim je sledil še gozdni poligon.
Naravoslovni dan, ki smo ga učiteljice pripravile za učence od 6. do 9. razreda, smo poimenovale Biotska raznolikost.
Za uvod smo si v meglenem jesenskem jutru pripravili šolski kino in si ogledali čudovit dokumentarni film DIVJA SLOVENIJA, ki predstavlja zelo pestro favno in floro Slovenije, pri čemer se osredotoča na sesalce in ptice, prikazane pa so še nekatere zanimive vrste dvoživk, rib in žuželk ter rastlin.
V filmu smo se podali med najvišje alpske vrhove in v odmaknjene dinarske gozdove, potovali preko panonskih ravnic, se spustili v podzemne jame kraškega sveta in pod gladino Jadranskega morja. Pri vsaki pokrajini smo spoznali zanje značilen živalski in tudi rastlinski svet. Odkrivali smo skrivno življenje nekaterih živalskih vrst, ki živijo v neposredni bližini ljudi, pogosto celo v urbanem okolju, a nam tako rekoč nikoli ne pridejo pred oči. Priča smo bili tudi posamičnim interakcijam med ljudmi in živalmi. Film nam je odstrl osupljive podrobnosti iz živalskega sveta, združene v privlačne in nevsiljivo poučne zgodbe, ki jih odlikujejo zanimivi posnetki. Predstavljenih je bilo več kot 50 živalskih vrst, ki smo jih spremljali v obdobju enega leta in so prikazane v različnih vlogah, kot jim jih narekuje življenjski cikel – prehranjevanje oz. lov, dvorjenje, spopad za samice, paritev, skrb za mladiče. Pri vrstah, ki jih videvamo pogosteje, so nam bile predstavljene njihove manj znane posebnosti.
Poseben pečat dajejo filmu zelo bogata ekosistemska diverziteta in posnetki redko videnih prizorov.
Drugi del naravoslovnega dne smo preživeli v gozdu. Učence smo razdelili v dve skupini in za njih pripravili dve delavnici.
Na prvi delavnici so se učenci seznanili s pojmom BIOTSKA RAZNOLIKOST in se osredotočili na biotsko raznolikost v gozdu.
Gozdovi so najbolj biotsko raznovrstni ekosistemi na kopnem. V njih prebiva preko 80% kopenskih vrst živali, rastlin in gliv. V gozdovih po svetu uspeva preko 60.000 drevesnih vrst, preživetje več kot milijarde ljudi po svetu je odvisno od gozdov.
Gozdovi pokrivajo tretjino svetovne kopenske površine, človeštvu pa nudijo številne življenjsko pomembne – ekonomske, ekološke in socialne – funkcije. Kljub njihovemu izjemnemu pomenu pa se krčenje na globalni ravni dogaja z zaskrbljujočo hitrostjo. Zaradi krčenja ter degradacije gozdov in podnebnih sprememb je biotska raznovrstnost na svetovnem nivoju resno ogrožena.
Učenci so opazovali in opisovali gozd, reševali razne gozdne izzive, iskali bodo podatke o tem, koliko živali in rastlin živi v opazovanem gozdu, določali so vrste in število dreves v gozdu, ocenjevali njihovo višino …
Da bo naš pouk na prostem učinkovit, si bomo prizadevali za dobro medsebojno sodelovanje skupine.
Pogovarjali smo se o značilnostih jeseni v gozdu: na drevesih in grmovju dozorijo plodovi s semeni in odpadejo na tla, uspevajo gobe, listje spreminja barvo in odpade, živali se pripravljajo na zimo, ptice selivke odletijo v toplejše kraje, živali dobijo zimsko dlako, perje, nekatere si delajo zaloge hrane, se debelijo, pripravljajo prezimovališča.
Učenci so bili postavljeni v vlogo raziskovalcev in s pomočjo učiteljice so proučevali indeks biotske pestrosti na izbranem območju.
Druga delavnica pa je bila naravnana bolj gibalni in socialni navdih.
Učenci so si v gozdu poiskali učne pripomočke, ki nam jih ponuja narava.
Na začetku je posameznik poiskal palico, ki mu je merila do pasu. Vaja je potekala v krogu. Palice smo postavili pred sebe in na “tri štiri zdaj” spustili svojo palico ter poskusili ujeti palico levega soseda. Do konca kroga nam je uspelo obdržati vse palice pokonci.
Nadaljevali smo z minutami športa, ko je vsak udeleženec pokazal eno vajo s palico, ostali pa smo za njim ponovili in raztegnili svoje mišice ter se nadihali svežega gozdnega zraka.
S palicami smo se dobro razgibali tako športno kot tudi matematično, ko smo ob skokih ponavljali poštevanko različnih števil in pridobili izkušnjo, kako nam lahko gibanje pomaga pri učenju poštevanke.
Sledila je vaja “atomčki”, skozi katero so se učenci in učenke povezali v “molekule” oz. v manjše skupinice in nadaljevali z vajo za spomin in timsko delo. Učiteljica je iz naravnih materialov na tla naredila sliko, učenci pa so po skupinah naredili enako sliko. Vsak učenec je enkrat prišel k »originalu« in sošolcem predal navodila le besedno, rok ni smel uporabljati..
V zaključku so skupinice stopile še v stik z drevesom, ki je “sporočilo svojo življenjsko zgodbo.” Uživali so v ustvarjanju domišljijskih zgodb in ob poslušanju, ki so jih kasneje predstavili ostalim skupinam.
Skupini sta se v naravi še zamenjali in ponovili aktivnosti.
Kljub temu, da sonca nismo priklicali je bil dan zanimiv, poučen, družaben in zelo zabaven.
V okviru projekta Korak k Sončku, smo skupaj z Zvezo Sonček organizirali inkluzivni športni dan. Ker imamo na naši šoli zelo majhno telovadnico, če si prostor sploh lahko zasluži to ime, smo gostovali v prostorih CIRIUS-a, za kar se jim najlepše zahvaljujemo.
Spoznali smo različne športe, v katerih tekmujejo osebe z invalidnostjo. Ugotovili smo, da se ljudje kljub svojim primanjkljajem, lahko ukvarjajo z različnimi športi.
Igrali smo sedečo odbojko, baskin – ekipna igra, ki jo igrajo igralci z oviranostmi in igralci s polnimi gibalnimi sposobnostmi, paranamizni tenis in bocco – prilagojeno dvoransko balinanje za gibalno ovirane. Spoznavali smo tudi občutke slepih, saj smo s prevezami čez oči premagovali ovire na poligonu.
Še posebej smo se razveselili obiska Kamničanke Žive Lavrinc, ki je na letošnjih paralimpijskih igrah v Parizu, skupaj z Dejanom Fabčičem, osvojila bronasto medaljo. Ponosni smo na njen uspeh in na to, da je ob igri preživela čas z nami.
Na športnem dnevu pa nas je obiskala tudi novinarka Radia Slovenije, ki bo pripravila oddajo, v kateri bodo tudi naše izjave. Na radiu nas boste lahko poslušali 3. novembra v Nedeljski reportaži.
Tokrat so nas obiskali sodelavci Zavoda 1-2-3 in za nas pripravili poučne in ustvarjalne delavnice z Lego kockami. Otroci so bili razdeljeni v šest približno homogenih skupin in z legicami niso le sestavljali, ampak so ustvarjali in programirali tudi prave robote. Kocke so spodbujale njihovo domišljijo in ustvarjalnost in jim omogočile, da so svoje ideje pretvorili v gibljive modele. Učitelji Betka, Nejc in Petra so jim podala natančna navodila in jih usmerjali pri delu.
Drugi del tehniškega dne so se učenci igrali namizne igre. Spoznavali so nove, se igrali stare in na plano potegnili tiste, ki so jih že pred leti učenci pod vodstvom učitelja Janeza Korbarja naredili pri tehniki in tehnologiji. Nekateri so nove igre celo izdelovali.
Tokrat je bila v ospredju igra, velik poudarek dneva dejavnosti pa je bil na sodelovanju, sprejemanju in socializaciji.
